Kozolci

Kozolci

KAJ JE KOZOLEC

Kozolec je odprta sušilna naprava, ki največkrat poživlja polja in travnike po naši domovini. Kozolci so zagotovo ena najpomembnejših prepoznavnosti slovenskega kulturnega prostora.

Uporabljali so jih za sušenje in hranjenje žita in krme – sena in nekaterih poljskih pridelkov.

Med drugim so kozolce uporabljali še za praznovanja, izvedbe raznih iger in pri opravljanju kmečkih del, kot sta ličkanje, obtrgovanje korenja, repe in kolerabe. Služili so tudi za prenočišča popotnikom in beračem.

Dvojni kozolci so predvsem mesto za hrambo orodja, kmetijske mehanizacije, vozov, gradbenega materiala in sodobnih vozil.

 

ZGRADBA KOZOLCA

  1. Lesen (hrast) ali zidan (iz kamna ali opeke) steber
  2. Late (prečniki)
  3. Streha (včasih iz slame ali skodel – to je slovenska posebnost; danes obnovljeni   imajo streho z opečnimi strešniki)

Višina kozolca in prav tako razmik med stebri je 4 – 5 metrov.

Značilnost kozolca so tako imenovana OKNA ali ŠTANTE ali BRANE ali VRATA. To so posamezni razmiki med stebri.

 

KJE JIH NAJDEMO

Kozolci niso samo kulturna dediščina Slovenije, ampak jih najdemo v širšem alpskem svetu, v severni Evropi s Skandinavijo, v severni Rusiji, v gorati zahodni Kitajski in celo na Japonskem.    Približno 80 odstotkov vseh kozolcev se nahaja v Sloveniji, nekaj jih je še v Avstriji in Italiji, na ozemljih slovenske manjšine.

 

MUZEJ KOZOLCEV

V Občini Šentrupert leži prvi muzej na prostem s kozolci, imenovan DEŽELA KOZOLCEV.

Tam je predstavljenih 19 različnih sušilnih   naprav, ki izvirajo iz Mirnske doline, le ena je iz okolice Ivančne Gorice.

Med najstarejše ohranjene dvojne kozolce pri nas in na svetu sodi »Lukatov toplar« z letnico 1795, ki je razstavljen v muzeju.

 

 

VRSTE KOZOLCEV

V Sloveniji poznamo več tipov kozolcev, ki ji lahko razdelimo na enojne in dvojne.

A – B enojna kozolca

C – enojni kozolec s plaščem

D – dvojni kozolec

E – H toplarji

I – kozolec na kozla (cviter)

 

 

 

 

 

 

ZANIMIVOSTI

  • Ljudje so kozolce tudi krasili. Okrasje je bilo najprej enostavno, sčasoma vse bolj zahtevno.
  • Najlepši kozolec na Slovenskem, ki je tudi zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena, je Simončičev toplar, ki stoji na Bistrici pri Šentrupertu.
  • Kozolce so izdelovali tesarji.
  • Imena kozolcev: »kozóuc«, »kózuc«, »kazúc«, »stog«, »toplar«.

 

 

 

Zloženko so pripravili:

IDA Ramovš                                                             GAŠPER Gole

DAMJANA Lamovšek                                              LAN Konestabo

ANŽE Kostanjevec                                                  JURE Kalčič

DOMEN Brcar                                                          KRISTJAN Bartolj

dediščina

Risba: Lara Stare

Oktober 2016

Dostopnost