Pa smo dočakali  junijski petek, namenjen obisku lokalnega čebelarja in pikniku. Lani smo bili pri Ahlinovi Tončki, predlani pri hišniku Pavlu, letos pa so nas odprtih rok sprejeli pri Nemčevih na Vrhu pri Šentrupertu. Imeli smo dobre veze, saj je Matevž, ki tamkaj domuje, aktiven član čebelarskega krožka. Pač zadnje leto, saj se tako, kot vsi učenci zaključnega razreda, poslavlja od šentrupertske šole. Letošnji 9. so naš krožek močno zaznamovali in kar 6 učencev izmed 22 je članov krožka, izmed njih pa so trije prejeli srebrno ali zlato priznanje na letošnjem tekmovanju mladih čebelarjev.

Nakazoval se je že lep sončen in topel dan, po nizu dni s trapastim vremenom, ko sva s Pavlom 22 krožkarjev pospremila izpred šole. V parih, drug za drugim ter hitre hoje smo kmalu prišli na Vrh do Boštjana in Antonije Nemec. Vonj po dimu nam je velel, da se pripravlja nekaj posebnega. Za hišo se je odprl zeleni raj z lipo, sadovnjakom in živahno Bistrico, ki ga poleg gredic in vrta osmišljajo tudi čebelice. Gospodar nam je razložil, kako se je začelo s čebelami pri hiši; Matevž je želel imeti panj … in sedaj, tri leta kasneje ima v dveh čebelnjakih tamkaj  dom poldrugi ducat živahnih čebeljih družin. Oba čebelnjaka sta rezultat vznemirljivega kravžljanja možganov in dela domačih rok in drugi čebelnjak je namenjen prevozu čebel na pašo. Le še napolni se do kraja s čebelami …

Antonija je otroško lakoto potešila s slastnimi štrukeljci, Boštjan pa je dodal na ogenj, pod katerim je bilo že nekaj žerjavice, ki je objela hrenovke, zavite v svetlečo folijo. Druge hrenovke so čakale na ošiljene palice in že so jih nad udomačenim plamenom spretno vrtele otroške roke. Vrteli so se tudi otroški jezički in se mešali s prešernim smehom, ki je prihajal iz igrala nekaj korakov vstran ali pa z gugalnice obešene na vejo. Lipa, ki šteje le še minute do tega, da sprosti napete bunkice in zacveti in zadehti, je vabila v svoja nedrja. Mlade noge in dlani so vabilo željno sprejele in se vzpenjale v njene višave.

Sladoled je nakazoval na skorajšnjo vrnitev iz brezskrbnega in veselega druženja nazaj v šolo. Le še bližnjica ob Bistrici in hoja čez trg sta nas ločili od tega. Boštjanu in Antoniji smo se zahvalili za gostoljubje in doživetje in se radostni odpravili nazaj.

Dostopnost